pridiga

pridi po poti. ostani en sam

zaščiti s telesom ta ogenj ki tli,

ne misli na zimo. požanji si sanje.

postani roka, postani oko

utrgaj telo, ki te greje.

ustvari svetlobo iz teme

pred zoro položi glavo na kamen

in spi. postavi si kočo

ne bodi brezbrižen, ko gledaš lepoto
in seme, ki raste. po svoji podobi

iz zemlje naredi boga in se z njim posvetuj.

ob mraku stopi med hraste
in bodi čuvaj med čuvaji.

vkleši v steno, kar vidiš, pusti svoj del,

daj drugim svoje besede.

odkleni si dver ki gre vate

in pojdi skoz njo. ulovi metulja

in ga izpusti. kar si ustvaril, zapusti,

in pojdi drugam. stopi ob stran
in poslušaj, ko drugi molčijo.
ostani en sam. ko vidiš, da sonce

obstane na nebu in ne zaide,

obrni zemljo. popravi, kar je pokvarjenega.

potegni si jezik iz grla in poj.

sleci si kožo in jo zakoplji

tri metre globoko, da ne pride za tabo.

ko hodiš, hodi naprej ali v krogu.

naberi si rose in umij z njo srce,

ki si ga izbral in je nad vsemi.

spoštuj.

kar si rekel, ne jemlji nazaj, razen včasih.
potopi glavo v morje in dihaj.

postani roka, postani oko.
ostani en sam.

oda ljudem, ki sem jih poljubila

1.
nikoli mi nisi bil zares všeč
in naravnost sovražila sem tvoj štrikan pulover z jelenčki
ampak ko sem prestala preizkušnjo
in splezala s tabo na tisti hrib
sem si zaslužila poljub
in sploh ni bil slab, za prvič

2.
sneg mi je lezel za majico
in spila sem že kar precej jegra
žerjavica je počasi ugašala
mislim da je bil to eden izmed najsrečnejših večerov
v mojem življenju

3.
všeč mi je bilo, da si prijazen
in da se spoznaš na računalnike
na tvojem mp3ju sem poslušala fear of the dark
in to je bilo vse, kar sem takrat potrebovala

4.
nikoli se nisi preveč dobro poljubljal
ampak rada sva se imela dolgo, dolgo časa
in zato to sploh ni bilo pomembno

5.
prosil si me za poljub
sam enga, dej no
in bila sem že dovolj pijana
da sem rekla ja, čeprav mi ni bilo do tega

6.
vse sošolke so se tisti večer poljubljale s tabo
in zato sem se tudi jaz
pa mi ni bilo všeč
tvoj jezik je bil hrapav in hiter kot mačji

7.
zanimalo me je, kako je poljubiti žensko
zato sva izvedli eksperiment
ugotovili sva, da ni občutek nič posebnega
se nato zaleteli z zobmi
in bruhnili v histeričen smeh

8.
poljubljala sva se izčrpno in temeljito
po več ur naenkrat
vseeno se mi zdi,
da se tebe ne bi nikoli naveličala

dve o samoti

arthur rimbaud: sensation
par les soirs bleus d'été, j'irai dans les sentiers,
picoté par les blés, fouler l'herbe menue,
rêveur, j'en sentirai la fraîcheur à mes pieds.
je laisserai le vent baigner ma tête nue.
je ne parlerai pas, je ne penserai rien :
mais l'amour infini me montera dans l'âme,
et j'irais loin, bien loin, comme un bohémien,
par la nature, heureux comme avec une femme

in za tiste, ki ne znamo francosko, čeprav bi se spodobilo:

arthur rimbaud: a feeling
on summer evenings i shall take the bridle ways
wheat pecking at my wrists, slim grass beneath my thread
i'll let its coolness penetrate my dreamy haze
and let the wind wash over my uncovered head.
i shall not speak, i shall not think of anything
but through my soul will surge all love's infinity.
far, far away i'll go, a gipsy wandering
content in nature as in woman's company.

to je vedel tudi byron (v romanju grofiča harolda):

there is a pleasure in the pathless woods,
there is a rapture on the lonely shore,
there is society where none intrudes,
by the deep sea, and music in its roar:
i love not man the less, but nature more,
from these our interviews, in which i steal
from all i may be, or have been before,
to mingle with the universe, and feel
what i can ne’er express, yet cannot all conceal.

hejtrska

nekega dne ob devetih dvaintrideset ugotovim, da sem postala mali človek
vse od jutra in obvezne kave (ko bi vsaj prebrala časopis!)
pa do večera in rutinske masturbacije
mi je vseeno
hvala, o predniki, za vašo slovenskost
zdaj si ne upam niti natakarju reči da je moja juha hladna
in ko mi vzamejo igrače previdno sklonim glavo
se ne splača, kao
več kot poznaš ljudi, več imaš problemov
to so me naučili in zdaj vem
hvala, vi, ki smo vas baje izvolili izmed svojih vrst in ste poslani
za producente naše osebne in moralne krize
iskreno se mi gladko jebe za vaše vikende na morju
boli me le, ko moram praskati po žepih namesto da bi razmišljala o čudežih sveta
in da ne jem, da si lahko kupim eno knjigo o calatravi
(to res obstaja, ljudje! revščina je med vami, in kužna je)
ča bi lahko, bi tudi jaz sedela vrh akropole v požgani travi
in dekodirala razmerja belih stebrov
tako pa me skrbi za golo eksistenco
kje bom dobila službo in bon za manj kot dva evra
hvala tudi vam, bodočnost naroda, ki vam je omogočeno upirati se
lahko je biti študiozen, če so tvoji roditelji prav tisti nouvelles riches
ki so še danes dolžni mujotu in hasotu plačo od oktobra lani
ni res, da uspejo pridne in pametne punce, precej pomaga če imaš oblečeno kaj lepega
spoštujem vaš angažma, gospodična, ampak a je to chanel nr5
'vse se mora spremeniti, da bi vse ostalo tako kot je'
ni čudnega da je država v kurcu če se lahko borijo samo tisti,
ki se nimajo za kaj boriti
od kod se bo tokrat dvignil mali človek
če med krediti in socialnimi podporami nima časa da bi prebral časopis
mogoče bolje, ker je tisk itak skorumpiran
mogoče bolje, da posluša wernerja in modrijane
mogoče je to naravni tok dogodkov
in je moje življenje kolateralna škoda
v tem primeru ok, 'se odpovem' in 'gospod je moj pastir, nič mi ne manjka'
in kljub vsemu sem hvaležna, da se včasih dvignem nadse
če pogledaš od zgoraj so stvari precej irelevantne
zaenkrat ni nihče obdavčil zdrave pameti
(najbrž se ne splača, ker je je ostalo tako malo)
občudujem vkoreninjenost ljudi v to življenje
in potrebo po spreminjanju časa v skladu z nekim v njihovih glavah zraslim idealom
zato
medtem ko svet trga meso z lastnih kosti
stojim ob strani in gledam luno ki zahaja.