hejtrska

nekega dne ob devetih dvaintrideset ugotovim, da sem postala mali človek
vse od jutra in obvezne kave (ko bi vsaj prebrala časopis!)
pa do večera in rutinske masturbacije
mi je vseeno
hvala, o predniki, za vašo slovenskost
zdaj si ne upam niti natakarju reči da je moja juha hladna
in ko mi vzamejo igrače previdno sklonim glavo
se ne splača, kao
več kot poznaš ljudi, več imaš problemov
to so me naučili in zdaj vem
hvala, vi, ki smo vas baje izvolili izmed svojih vrst in ste poslani
za producente naše osebne in moralne krize
iskreno se mi gladko jebe za vaše vikende na morju
boli me le, ko moram praskati po žepih namesto da bi razmišljala o čudežih sveta
in da ne jem, da si lahko kupim eno knjigo o calatravi
(to res obstaja, ljudje! revščina je med vami, in kužna je)
ča bi lahko, bi tudi jaz sedela vrh akropole v požgani travi
in dekodirala razmerja belih stebrov
tako pa me skrbi za golo eksistenco
kje bom dobila službo in bon za manj kot dva evra
hvala tudi vam, bodočnost naroda, ki vam je omogočeno upirati se
lahko je biti študiozen, če so tvoji roditelji prav tisti nouvelles riches
ki so še danes dolžni mujotu in hasotu plačo od oktobra lani
ni res, da uspejo pridne in pametne punce, precej pomaga če imaš oblečeno kaj lepega
spoštujem vaš angažma, gospodična, ampak a je to chanel nr5
'vse se mora spremeniti, da bi vse ostalo tako kot je'
ni čudnega da je država v kurcu če se lahko borijo samo tisti,
ki se nimajo za kaj boriti
od kod se bo tokrat dvignil mali človek
če med krediti in socialnimi podporami nima časa da bi prebral časopis
mogoče bolje, ker je tisk itak skorumpiran
mogoče bolje, da posluša wernerja in modrijane
mogoče je to naravni tok dogodkov
in je moje življenje kolateralna škoda
v tem primeru ok, 'se odpovem' in 'gospod je moj pastir, nič mi ne manjka'
in kljub vsemu sem hvaležna, da se včasih dvignem nadse
če pogledaš od zgoraj so stvari precej irelevantne
zaenkrat ni nihče obdavčil zdrave pameti
(najbrž se ne splača, ker je je ostalo tako malo)
občudujem vkoreninjenost ljudi v to življenje
in potrebo po spreminjanju časa v skladu z nekim v njihovih glavah zraslim idealom
zato
medtem ko svet trga meso z lastnih kosti
stojim ob strani in gledam luno ki zahaja.