kako si

spet to glupo vprašanje
in najprej rečem v redu
ampak potem se odločim
da bom enkrat za spremembo iskrena
- klasična pijanska odločitev -
in ji ob pol treh zjutraj v premier pubu
povem svojo življenjsko zgodbo
kot da se je zgodila nekomu drugemu
in da sem v kurcu, pravzaprav,
kdo pa ni v kurcu, če gre
ob pol treh zjutraj v premierja,
govorim o vsem, kar se je zgodilo
medtem ko ji čeljust pada dol
ker niti ni hotela slišati vsega tega
vmes itak vizualiziram tiste kavče
in odbleske svetle kože v temi
na večer devetindvajsetega marca
kar celo stvar dodatno poslabša
in govorim vedno bolj doživeto
povem ji še, da zdaj več rišem
in manj pišem
in da so retro stefson blazno ok
in da bom ziher še eno pivo
vidim, da bi rada nekaj rekla
ampak ji ne pustim do besede
sama si je kriva
kaj pa sprašuje taka glupa vprašanja