life, lately

sinead o'connor

obleke so mi še vedno prav
kava diši kot po navadi
nikomur mi ni treba povedati
da sem si kupila novo spodnje perilo
in da sem včeraj
spila celo buteljko sama
nikomur ne gledam v oči
če mi ni do tega

od postelje do mize
so štirje koraki
moji prsti so umazani od barve
in poleti grem v firence
kadit cigarete in gledat lepoto

tega ne zamenjam za nič
niti zate ne

končno, pizda.


nubes nigras timeo

svetloba zamrzne. oblaki
izvlečejo niti, kot pajkove mreže
in spuščajo rahlo, previdno
na zemljo steklene kaplje dežja.
hladne dlani imam. spet
je poletje in v krošnjah
se sonce zatika, ne pade na tla.
mesto je živo, kot vedno
po ulicah plujejo
majhne, preproste besede
ostajajo blizu svojih lastnikov
da jih lahko ti po potrebi vzamejo nazaj.
mesto je živo in vse luči so prižgane,
jaz pa stojim in poslušam
za hribi se nekaj premika
in bo zdaj zdaj
kot visoka črna plima
planilo na nas.