ko sem bila majhna, je moja babica vsako leto vkuhavala marmelado iz cibar in sliv. vsi v družini smo smo se nad tem bolj kot ne pritoževali, saj je gospa sredi že tako vročega poletja zakurila v največji peči v hiši, pristavila ogromen lonec in v njem cmarila sadje cel ljubi dan. hiša je bila polna sicer prijetnih, a zadušljivo lepljivih vonjav in izparin, v sami kuhinji pa se je temperatura povzpela na nivo tiste v kaki steklarni ali kovačiji.
zato sem vedno imela občutek, da je kuhanje marmelad občutljiva, naporna in izjemno mučna dejavnost, in se je sama zelo dolgo nisem lotila. po lanskoletni izkušnji s hruškami in letošnjem bližnjem srečanju s figami pa ugotavljam, da sem se pošteno motila. domača marmelada je lahko pripravljena tudi v dobri uri, s pravo klimo pa tudi temperatura ostane znosna.
figov džem
1kg fig
50dag sladkorja
1 limona
1 strok vanilije
fige opereš, olupiš in narežeš na manjše koščke. v večji posodi z debelim dnom (zato, da se bolj enakomerno segreva) karameliziraš 5dag sladkorja. dodaš fige, kuhaš cca 10min. v drugi posodi segreješ preostali sladkor, ampak paziš, da ostane bel. posuješ po figah, dodaš semena iz stroka vanilije in iztisnjen sok ene limone. dobro premešaš, kuhaš še dvajset minut do pol ure. ko se kapljice marmelade na hladnem krožniku začnejo strjevati, je zadeva gotova.
na tem mestu naj priznam, da sem 20dag sladkorja nadomestila z želirnim sladkorjem, ampak mi je zdaj za to žal. marmelada je postala preveč čvrsta, želejasta, zato sem jo tudi prekrstila v džem. zato v opozorilo: ne dodajaj želina, tudi če te je strah, da boš skuhal figovo juho! s hlajenjem se zadeva precej strdi in pridobi na čvrstosti.
0 comments:
Post a Comment