ta vikend sem preživela v družbi dveh mačk v lepem, svetlem stanovanjcu v rožni dolini, ker se je njuna lastnica podala na mallorco, mene pa zaposlila kot regentko.
že nekaj časa sem si želela popolne samote, in kot naročeno, so tudi vsi moji ljubljanski znanci trenutno nekje v inozemstvu. med konstantnim menjavanjem maničnih in depresivnih faz sem tako preživela vikend indijske kuhinje, bizarnih reality showov, nočnih sprehodov do pozabljenih delov ljubljane, risanja, izračunavanja rojstne karte (!), opazovanja spreminjajoče svetlobe na belih zavesah in učenja morsove abecede.
hecno je, kako hitro se človek odvadi govorjenja. po nekaj dneh samote se premikanje ustnic zdi kot eden večjih naporov na svetu - enako kot normalno oblačenje, prehranjevanje s priborom, upoštevanje časovnih omejitev ali sploh kakršenkoli stik s civilizacijo.
nisem prepričana, če si želim sama živeti za vedno, trenutno pa sem preutrujena, da bi sploh razmišljala o čem drugem. umorna sam, shrvala me za ljubavlju tvojom duga glad.
naslov posta je, spet, naslov albuma, ker se je ravno tako izšlo, tokrat benda bloc party.
0 comments:
Post a Comment